V Sloveniji v političnih debatah neredko pride do medsebojnega obtoževanja, ko se nasprotniku očita, da je skrajnež. Ni potrebno biti akademsko izobražen strokovnjak na področju političnih ved, da bi opazil, da skrajnosti pri nas nikakor niso uravnotežene, še manj pa, da imajo primerljiv vpliv v družbi.

Najprej zgodovina. Skrajna desnica v Sloveniji nima tradicije. Režimski zgodovinarji poskušajo interpretirati naklonjenost predvojne SLS korporativizmu kot dokaz, da je bila stranka proto-fašistična. Res je, mnogi fašistični diktatorski režimi so udejanjali korporativizem, a korporativističen je bil tudi Rooseveltov New Deal. Konec koncev so glavna dediščina korporativizma danes tripartitna pogajanja, ki prinašajo stabilnost v odnosih med delodajalci in zaposlenimi v številnih socialno usmerjenih kapitalističnih državah. Skrajni nacionalisti in šovinisti v Sloveniji niso nikdar imeli družbenega vpliva, še več, nikoli se jim ni uspelo niti organizirati. Nekateri špekul...