Evangeliji so, kot je znano, zelo skopa knjiga, ki za nas pove o Kristusu dosti manj, kot bi si želeli. Še posebej je skopa o njegovem liku, njegovi osebnosti. Iz evangelijev na primer ne zvemo, kakšne postave je bil Jezus Kristus, ali je bil temno- ali svetlopolt, kakšno barvo oči je imel. Ne vemo, ali je bil v obraz zelo podoben Mariji, glede na to, da je bil brez človeškega očeta, in torej fiziološko pogojen samo od lastne matere.

Nekaj vemo o njegovem značaju. V evangeliju daje Kristus vtis zelo uravnovešene osebnosti, ki sebe zmeraj obvladuje, čeprav nikakor ni brez živčne živahnosti: zna se celo zelo razburiti, ko se na primer loti hinavstva farizejev ali ko stopi v Očetovo hišo, polno trgovskega vrveža. Takrat se celo vprašamo, ali ni njegovo razburjenje celo nekam čez mero njegovega siceršnjega početja.

Kristjanu mora biti znano, da je Kristus edini človek, ki je v sebi združeval dve naravi: človeško in Božjo. Tako nam pravi vera, da je bil Kristus obenem č...