Zgodovina Evrope je zgodovina velikih umov, rojevanja demokracije, socialne pravičnosti in solidarnosti, genialnih znanstvenih odkritij, na drugi strani pa tudi zgodovina vojn, totalitarizmov, taborišč, gulagov in drugih poskusov, kako v imenu neke ideje do konca razosebiti človeka. Narodi in države stare celine so potrebovali stoletja, da so človekovo dostojanstvo in mir postavili na prvo mesto in se zaradi tega bili pripravljeni združiti v Unijo. Svobodna odločitev države, da del lastne suverenosti prenese na Unijo, je glede na uničujoče vojne 20. stoletja majhen vložek v veliko večjo obojestransko korist. Če vzamemo samo primer Iberskega polotoka, bi brez Evropske unije danes imeli verjetno »na stotine mrtvih v Kataloniji, tako pa imamo spopade na sodiščih in demonstracije«, kot meni zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič.

Miroljubno povezovanje evropskih narodov je bilo mogoče na podlagi skupnih imenovalcev judovsko-krščanske religiozne dediščine in grško-rimskega humanisti...