Glasba, ki jo Ditka ustvarja skupaj z očetom Gorazdom Čepinom, omehča srce in v prostor prinese mir, dobroto in veselje. »Glasba mora napolniti dušo, to je njeno bistvo,« pravi. »Ko na svojih koncertih z odra opazujem ljudi, ki s srcem poslušajo mojo glasbo, me preplavijo prav posebni občutki dobrega in lepega. O tem, da bom imela svoje koncerte, sem sanjala že kot majhna deklica, in to se sedaj uresničuje. Najlepše pa je zadovoljstvo, ki ga vedno čutim med in po koncertu, prav tako pa ljudje, ki so bili tam.«


Glasba, položena v zibko

»Pojem, odkar vem zase,« je povedala Ditka Čepin, ki prihaja s Prevalj na Koroškem. »Izhajam namreč iz glasbene družine. Moj oče je glasbenik, prav tako moj dedek Franc, pa dedkov oče, babica pa še danes aktivno poje v pevskem zboru ... Skratka, glasba mi je dobesedno bila položena v zibelko. Vedno sem prepevala zase in za druge. Nikoli nisem imela treme. Opazovala sem svojega očeta na odru in si želela, da bi se mu nekoč...