Za narod, ki celo v svoji himni prepeva »ne vrag, le sosed bo mejak«, se mi zdi, da presenetljivo po svoje razumemo, razlagamo in seveda živimo Jezusovo naročilo, naj »ljubimo svoje sovražnike«!

In čeprav smo Slovenci priden narod, marljiv kot mravljice in venomer delamo, je – priznajte, da res – dokaj čudno, da ni pri roki nobene metle, še preprostega malega omelca ne, ko bi bilo treba pomesti pred lastnim pragom.

Ko se v naši mali deželici zgodi, da koga ujamejo s prsti v marmeladi ali s spuščenimi hlačami, se z vseh strani zberemo skupaj, kot za občni zbor Kekcev, in v eni roki nosimo primerno oster kamen, v drugi roki pa držimo spovedni listek, ki dokazuje, da smo – vsaj trenutno – brez greha, in tako po vseh pravilih opravilno sposobni, če ne celo dolžni, zalučati kamen … In ga ni Boga, ki bi nam lahko rekel, da ne! Še žepe smo si napolnili s kamni, za vsak slučaj, da nam jih ne zmanjka!

Uvedel sem pravilo, da če ne zmorem povedati kaj dobrega in lepe...