Duhovnost in kultura sta si v bližnjem sorodstvu. Podobno govorico uporabljata, v podobne teme se spuščata, druga drugo potrebujeta. Ne moremo si predstavljati krščanstva brez kulturnega izraza v pesmi, slikarstvu, arhitekturi, ljudskih običajih. Ne moremo si predstavljati kulture, ki ne bi »trkala na nebeška vrata«, če uporabimo metaforo nobelovca Boba Dylana. Znane pa so tudi opozorilne besede papeža Pavla VI. iz leta 1975: »Prelom med kulturo in evangelijem je brez dvoma drama naše dobe.« K sreči ta drama še ni tragedija, prelom ni dokončen in radikalen.

Pravilna krščanska drža do kulture je drža razlikovanja in sinteze. Kulturno stvarnost razlikujemo s starimi merili dobrega, resničnega in lepega. Na koncu težimo k sintezi, se pravi k temu, da vzamemo k sebi in za svojo tudi sodobno umetnost, ko nam pomaga živeti evangelij in se bližati Bogu. Nismo pa tudi noro ljubosumni, ko kaj našega kultura obdela po svoje. Slovenski kristjani bi torej morali imeti zadeve s kulturo...