Malo pred božičem smo na javni televiziji lahko videli izjemno pričevanje Marije Trček, Mravljetove iz Brezovice pri Ljubljani, ki nam daje vpogled v enega najbolj tragičnih medvojnih umorov, ki je povzročil usodni razkol med Slovenci. Zgodilo se je 13. junija 1942. Tega dne so bili še zadnjič vsi skupaj ter peli, dokler se ni znočilo. Mariji je lepota tega zadnjega druženja ostala v nepozabnem spominu.

Dobro se spomni predvojnih razmer: živeli so lepo družinsko življenje, a potrebno je bilo trdo delati. Oče je bil ranjen v prvi svetovni vojni, sicer pa izredno komunikativen in podjeten človek, zgradil je novo hišo, imeli so že vodovod in elektriko. Preživljali so se z gostilno, mesarijo in kmetijo. Pri hiši je bilo devet otrok. Prav na predvečer tragedije je bilo še posebej veselo: »Otroci smo se igrali na vrtu, Peklajevi in naši, to je bilo tako veselje, da ga še zdaj ne morem pozabiti. Takrat je bila zadnjič družina skupaj. Ponoči se je pa zgodilo.«

Malo...