Vsako leto isti zlajnani binom »tako dobra kultura – pa tako malo denarja od politike« + levičarska agenda + popolna odsotnost kulturniške samokritike (ko pa vendar imamo tu plagiat in nekateri politiki docela prodane kulturnike) ... beremo v enem od tvitov kot odziv na govor na državni proslavi ob kulturnem prazniku.

Izmislite si že nekaj novega, bolj umetniškega, ustvarjalnega! Kot plagiat se ponavlja forma kulturnih dogodkov zadnjih nekaj let. Povabljeni so politiki, najvišji predstavniki oblasti: predsednik, ministri …; vsi veseli, da pridejo. Ali ste pomislili, da jih ne bi povabili? Potem se jih postavi v prvo vrsto in kritizira. Sledijo medli nasmeški, po koncu uradnega dela stiski rok, pojasnjevanje in mencanje, češ, saj ni tako, pa vendar je … In tako iz leta v leto. Namesto da bi se govorci izkazali z mislijo, tekmujejo, kdo bo bolj ciničen, kdo bo z odra bolj popljuval vsakokratno oblast in državo.

Se pa tudi državniki gredo to igro, doslej še nobede...