5. nedelja med letom

Biti močan, to je velelnik sedanjih dni. Mišičnjaki iz revij so se preselili med nas, fitnes, proteini, »street work-out« in podobne reči v imenu zdravja so med mami in nam vzbujajo slabo vest. Ne onim bolj rejenim, ampak tistim, ki smo se v šoli vedno čutili majhne, ponižane, zaničevane, češ, zdaj lahko postanem drugi Peter Klepec, vsi te bodo spoštovali, ko boš z brezo z lahkoto udrihal po sovražnikih in jih pometal pred seboj. In res je tako. Seveda ni tako samo pri fiziki, tudi moč v besedah in moč v dejanjih, v potezah, v odločitvah šteje. Ne nazadnje od mene v teh vrsticah pričakujete nekaj močnega, kajne?

Na prve petke tako kot tudi vsak drug duhovnik vsakokrat romam okoli bolnikov, vsak ponedeljek še v bolnišnico v našem kraju. Tam srečujem ljudi brez moči, ljudi, ki jih je življenje spravilo na tla. Tako podobni smo si, čeprav sem jaz mlad in zdrav, vendarle čutim nemoč pri svojem delu, veliko stvari gredo po svoje, ne tako, kot sem si...