O trenutkih, ko se nam zdi, da ne živimo polno

Povsem običajno naj bi bilo, da smo kot študenti ves čas aktivni. Redno študiramo, smo prostovoljci, poleg tega vodimo vsaj eno skupino v župniji, delamo prek študentskega servisa, pomagamo doma in seveda veliko časa preživimo s svojimi prijatelji. Vsaj enkrat na leto se odpravimo na potovanje in vmes večkrat na kakšen spontan izlet.

Ali ne živiš ves čas tako? Imaš včasih občutek, da si nekako obstal in da ne živiš polno, pa bi moral, dokler/ker si mlad?


Podoba mladosti v javnosti

Vse dejavnosti iz uvodnega odstavka so dobre. V študentskih letih imamo več časa in energije, način življenja nam omogoča priložnosti, ki si jih kasneje v življenju teže ustvarimo. Na prvi pogled se to zdi zabavno in lahko dosegljivo. Na spletu smo obkroženi s fotografijami, na katerih so vsi lepi, polni energije za tisoč dejavnosti. Te podobe nezavedno vstopajo v nas in nehote se začnemo primerjati.