V javno razpravo se v valovih vrača zahteva po legalizaciji evtanazije. Odpirajo se burne in razgrete razprave v podporo in proti t. i. pravici do »dostojanstvene« smrti. Zagovorniki evtanazije poudarjajo, da gre še za eno področje, ki ga želijo osvoboditi iz togih okvirov religijske morale, ki zagovarja svetost življenja. Posamezniku želijo omogočiti avtonomno odločanje tudi ob koncu življenja. Če je svobodno in avtonomno odločanje posameznika temeljna pridobitev moderne družbe, potem naj bi bila izbira, kdaj in kako bom umrl, še zadnja uresničitev te pravice. Pa je res tako?

Vprašanje evtanazije po mojem prepričanju ni v prvi vrsti versko vprašanje, čeprav se ga velikokrat želi tako predstaviti. Zato se v nadaljevanju ne bom opiral na verske argumente proti evtanaziji. Postavljam drzno trditev, da je zavzemanje za evtanazijo zloraba temeljne vrednote moderne družbe, to je avtonomije. Naj pojasnim. Z uzakonitvijo evtanazije bi vsak neozdravljivo bolan človek dobil možnost...