Prisluhnil sem kulturni debati, kakršnih v današnjem provincialnem ozračju ni mnogo. Sogovornika bom označil s kratkima A in B.

A: »Kadar grem proti kulturnemu domu v Ljubljani, me obide misel na Kocbeka, ki je stanoval tam blizu. Ko pa stopam v dom, me ošine vprašanje: Zakaj v Cankarjev in ne Prešernov dom? Ne, da bi imel kaj proti Cankarju. Imam ga za srce slovenstva. Toda Prešeren, to je drugačna potenca.

B: »Zame pa je Prešeren tudi intelekt slovenstva. Ali vidiš v njem znatno manjšo kulturnost kot v Cankarju?«

A: »Veličine duha ne dela kultura. Sicer pa je res čutiti iz veliko Poezij duha dobre staroavstrijske klasične gimnazije pa tudi sicer je njegovo obzorje intelektualno širše.«

B: »Sprašujem se, ali ni k poplitvenosti današnje kulturne atmosfere prispevalo tudi to, da smo ukinili v gimnazijah klasično kulturo.«

A: »Vsekakor bi se po mojem najimenitnejši kulturni stavbi v slovenski prestolnici prilegalo ime našega prvega narodneg...