V skupini študentov sem nekoč obiskal starostnike v domu za ostarele. Z nami je bil nekaj let starejši zakonski par, ki se jima je nedavno rodil prvi otrok. Pogovarjali smo se o božiču, ponosni očka pa je v rokah držal dojenčka. »Takšen je bil pa Jezus,« je nenadoma izrekel. To živo znamenje otroka se nas je dotaknilo, v očeh nekaterih se je zasvetila solza. Pa res, prav takšen, drobcen je na svet prišel Božji Sin.

Beseda o tem je v primerjavi z živo podobo, o­tro­kom, ki ga držiš v naročju, šibak komunikacijski medij. Svetniški genij Asiškega ubožca, ki si je želel, da bi sporočilo o presenetljivi Božji ljubezni dose­glo vsakogar, je daleč pred avdiovizualnim časom našel bolj zgovoren način sporočanja: v običajnem življenjskem okolju, v slikoviti votlinski pokrajini je poleg vola in osliča pripravil prostor za Otroka.

Ob betlehemskem novorojenčku govorijo nekateri o škandalu učlovečenja, saj se zdi nemogoče, »da bi se On odpovedal svoji slavi, da bi postal človek...