Pozno sem začel zardevati ob »dobronamernih« opozorilih tistih med svojimi prijatelji, ki so temeljne pripovedi krščanske vere šteli za navaden larifari, češ da se poročili edinih dveh evangelistov, ki sploh kaj povesta o Jezusovem rojstvu, med seboj ločita v skoraj vseh bistvenih točkah. Niti jasli ne nastopajo pri obeh. Približno v istem času se je spremenilo tudi moje dojemanje hierarhije praznikov. V otroštvu sem prednost dajal bolj otipljivemu božiču. To se je še utrdilo, ko sem kot mlečnozobec lahko spremljal postopno vračanje slednjega v slovenski javni prostor. Leta 1987 na božič že nismo več pisali kontrolke, leta 1988 je bil na nedeljo, naslednje leto je bil že »dela prost dan«. Skratka, zame ni bilo dvoma, da je prav v obhajanju Kristusovega rojstva vsebina moje (takrat otroške) vere najbolj zgoščena. To je bilo, preden sem v svojem osebnem doživljanju dokončno odkril veliko noč, ki je za dolgo časa porinila Jezusa v jaslih in modre z vzhoda nekam daleč na rob. Postal sem...