Zunaj je mraz in sneg je pobelil bregove ter prekril sivino in pogosto umazanijo vsakdanjika, narava si je že nadela praznični plašč. Morda nas bo že čez dan zopet pospremilo deževje ali sivina, a po mestih bodo še vedno svetile lučke, po domovih bo dišalo po cimetu in piškotih, kmalu tudi po kadilu, zvonovi bodo zveneli bolj slovesno. A kot je spremenljiva podoba narave, tudi adventni čas ni zgolj čas praznovanja in veselja, tihe radosti in pričakovanj, pač pa tudi čas slovesa, izrazite osamljenosti in bolečine. In premišljevanja. O medosebnih odnosih, o nas samih in našem delovanju, o koncu in novem začetku. Tudi z vidika stroke, v mojem primeru slovenistike in jezikoslovja nasploh.

Misli so pogosto izražene z besedami. In kot take ujete v jezikovni sistem in izkušenjski svet posameznika ter čas in prostor, v katerem ta živi in deluje. Jezikovni sistem se navadno opisuje v temeljnih jezikovnih priročnikih, kot so slovarji, slovnice, pravopisni, pravorečni in drugi priroč...