V začetku je bila Beseda (Jn 1,1).

Beseda (gr. Lógos) je od začetka (gr. arhe¯), kajti brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo (v. 3) in zato brez nje tudi nič ne more obstajati. Svet je po njej nastal, kar čudovito opisuje pripoved o stvarjenju (1 Mz 1,1-31), kjer se ponavlja ritem dveh glagolov: »Bog je rekel … in je nastalo«. Tako se Bog že v začetku predstavi kot Beseda in ne tišina, kar pomeni, da išče sogovornika in odnos s stvarstvom, posebej pa s človekom. Ta pa zaradi neposlušnosti Besedi in »zaznamovan s pikom« laži, ki je Protibeseda, pade v temo slepe gluhonemosti, da ne vidi in sliši ter ne uvidi, kdo je on sam in kdo je Bog. V to temo se torej znova rojeva Beseda, da bi človeku vrnila Luč in življenje (v. 4) in ga s tem usposobila za odnos, za dialog z Očetom. Sin, ki je Beseda Očetove misli, prihaja v svojo lastnino (v. 11), toda mnogi ga ne sprejmejo. Ne prihaja namreč kot gospodar, ampak kot gost, ki je lahko le povabljen in sprejet, da bi tistim, ki po Nje...