»Raduje naj se pustinja« (Iz 35,1).

Radost ni zgolj čustven izraz, temveč je vriskajoč odsev notranjega veselja, s katerim se vse stvarstvo odzove na Božji odrešenjski poseg v zgodovino. Samostalnik »radost« (hebr.: gîlâ; gr.: agallíasis) in ustrezajoči glagol »radostiti« (hebr.: gîl; gr.: agalliáô) zaznamujeta deležnost pri odrešenju, ki ga daje Gospod (Ps 89,17). Odrešenje je nedvomno Božji dar, vendar zahteva tudi medčloveško dimenzijo, ki se kaže v odpustitvi dolgov, v osvoboditvi in dopustitvi novega življenja (Iz 61,1sl.).

Božji odrešenjski poseg (5 Mz 32,43; Iz 25,9; 41,16) je opisan s sorodnim izrazom »radost« (hebr.: renānâ; gr.: agallíasis) in »radostiti« (hebr.: rānan; gr. eufraínô). Če je radost ob rešenju za Izrael prvotno pomenila izhod v deželo obljube in so preroki to razumeli kot izhod iz babilonskega suženjstva (Jer 31,12), pa se zgodba z Jezusom dopolni. Jezus ne deluje na politični ravni, temveč želi nagovoriti srce posameznika in ga želi pridob...