V adventu naj bi svoj čas porabili za vsa tista dejanja, ki jih Bog vsak dan namenja vsakemu od nas

Zadnji mesec v letu. Vanj vstopamo že zelo utrujeni, s polnimi nahrbtniki vsega, kar se nam je čez leto nabralo, pa nismo utegnili ustrezno pospraviti. December je za mnoge že konec koledarskega leta in hkrati začetek upanja, da bo v naslednjem letu bolje. Pričakujemo, da bomo lahko nekoliko upočasnili vsakdanji divji tempo, ki nas kar naprej žene s tako hitrostjo, ki je marsikdaj ne zmoremo, in da se bomo, če ne prej, konec meseca med božičnimi prazniki lahko ustavili, si nekoliko odpočili, drug drugemu mogoče namenili nekaj časa, ki za te stvari vedno zmanjka. In ne nazadnje postorili še vse, za kar nam je med letom zmanjkalo časa. V december se podamo z odločitvijo, da bomo dobri, prijazni in veseli, da bomo v svojo bližnjo okolico prinašali mir, vsi se bomo družili, na božični dan pa bomo vsi umirjeni uživali v krogu najdražjih. Mimogrede pa bomo še pospravili in počisti...