Oprijemljivi predlogi, kako najti pravo mero, da bomo staršem naših vnučkov v oporo in ne v nadlogo

Ko se hči ali sin poročita (starši smo navdušeni, če se), čez nekaj časa, če Bog da, postanemo stari starši. Obenem se morda spomnimo na dan svoje poroke, ko je bila ena izmed prošenj: »… da bosta videla otroke svojih otrok (prim. Ps 128, 6).

Dobimo torej novo vlogo, ki jo papež Frančišek v apostolski spodbudi Radost ljubezni takole zariše: »Pogosto so stari starši tisti, ki zagotavljajo predajanje velikih vrednot na vnuke, in veliko ljudi ugotavlja, da se morajo prav starim staršem zahvaliti za svojo odločitev za krščansko življenje. Njihove besede, njihova nežnost ali že sama njihova prisotnost pomagajo otrokom spoznati, da se zgodovina ne začenja z njimi, da so dediči dolge poti in da morajo nujno spoštovati preteklo« (Radost ljubezni, 192).

Predajanje vrednot, vere in povezanosti s koreninami. Za vse to moramo »biti tu« in se vključiti, sedaj kot pomočni...