Pisalo se je leto 1505. Nemirni časi. Tudi papeževo življenje je bilo v nevarnosti. Takrat je Cerkvi »vladal« papež Julij II. (1503–1513), ljubitelj umetnosti in znanosti. Podpiral je slikarja Raffaella in Michelangela, nadaljeval zidavo bazilike sv. Petra v Rimu, ustanovil Vatikanske muzeje. Premišljeval je, kako bi učinkovito zavaroval sebe in druge stanovalce Apostolske palače, skratka središče krščanstva. Spomnil se je na pogumne, vojaško dobro izurjene in vzdržljive švicarske vojaške najemnike. »Ljubljeni sinovi švicarske Gornje Nemčije« so zaradi svoje zvestobe in vojaških izkušenj najprimernejši za to službo, je zapisal v buli z dne 21. junija 1505, s katero jih je poklical v Rim, s tem pa počastil ves švicarski narod. Njegov poziv ni ostal brez odmeva. Na dolgo, naporno in nevarno pot čez Alpe in Apenine se je odpravilo 150 vojakov pod poveljstvom stotnika Gašperj...