Ena izmed »železnih resnic« prevladujočih razmislekov o razmerah v javnem prostoru je, da naj bi bila družbena omrežja tako rekoč edini krivec za radikalno nižanje kulture govora, glavni tok t. i. uveljavljenih medijev pa naj bi bil tisti, ki si na vse kriplje prizadeva ta trend vsaj zaustaviti, saj naj bi bili le v teh medijih doma verodostojnost, zanesljivost, preverjenost, nepristranskost … Pa je to res?

Posezimo po na videz obrobni, a pomenljivi ameriški zgodbi. Na washingtonskem pohodu za življenje, o katerem smo poročali v prejšnji Družini, je bila med okoli 300.000 udeleženci tudi skupina najstnikov iz Kentuckyja, ki so bili deležni večje medijske pozornosti kot sam pohod. Predstavljeni so bili kot rasisti, saj naj bi po trditvah, ki so jih na podlagi izbranih posnetkov z družbenih omrežij razširili mainstream mediji levo-liberalne provenience, udeležbo na pohodu »okronali« s ponižujočim napadom na indijanskega domorodca.

Zgražanju (ki je odmevalo tudi pri n...