Trenutki napletejo toliko prediva, da se iz njih razvije zgodovina. To je tisto, kar se je zgodilo. Ker se pa v življenju marsikaj sfiži, se tako dogaja tudi zgodovini. Ponuja tudi vsebine, ki so daleč od resnice. Se niso zgodile ali pa so se povsem drugače, kot jih prikazuje. Nekoč mi je, še šolarki, delal težave časovni zalogaj, kolikor ga šteje obdobje turških vpadov, stlačen na eno stran zgodovinskega učbenika. Pisateljica je v povesti samo za naskok na grajsko obzidje porabila tri strani.

Življenje pa knjige, to je dvoje in ni vedno prav lepo ujemalno. Vaška dninarica je življenju rekla življenje, knjigam pa vedno le búkle. Naj jih nihče ne zamenja za buklé, to je nekaj povsem drugega. Ali pa ne, saj so tudi te kdaj podobno izvezene in je vsebina takoj bolj privlačna. Buklam nekateri ljudje niso nič verjeli, drugim so bile dušna hrana. Čudno, spoštovanje so pa uživale bukve, a jih ne zamenjati z drevesom tega imena. Bukve piše, so dejali bolj razgledani vaščani, hranje...