Uršulinka o spremljanju hudo bolnih in umirajočih

S. Lavrencija Pavla Kržišnik je redovnica uršulinka že 60 let. Opravljala je veliko redovnih služb; bila je negovalka, šivilja, kuharica in vrtnarica. Petdeset let je pomagala negovati hudo bolne in umirajoče sestre. V večnost je z nego in molitvijo pospremila več kot štirideset sester.

Spomnim se, kako je eni od sester nenadoma odpovedalo srce, pogovor začne s. Lavrencija. Sestra je hodila po hodniku in obstala. Njeno dihanje je postalo sunkovito, postala je potna in rekla, da ji je slabo. Sédla je in kmalu začela izgubljati zavest. Umrla je čez pol ure. Toda ko je umirala, je bil na njenem obrazu nasmeh. Sestre je nagovorilo, ko so jo videle umirati s takim zaupanjem in mirom.


O čem ste razmišljali, ko ste sestro videli umirati z nasmehom?

Samo pri njej sem ob umiranju videla tak nasmeh in to me je prevzelo. Takrat sem pomislila, kako ima vsaka sestra in vsak človek v sebi žar za Boga...