Te dni smo se spomnili 30. obletnice padca berlinskega zidu, ki je znova poenotil našo celino. Ta zgodovinska prelomnica je vzbudila neizmerna pričakovanja, ki so se utelesila v pospešenem evropskem združevanju, na katero pa lahko zdaj gledamo le z mešanimi občutki.O tem se bomo v luči metodologije duhovne zgodovine, ki jo je s svojo knjigo Duhovna zgodovina Slovencev v bistvu inavguriral na naših tleh, pogovarjali s prof. Jankom Kosom.


Duhovna zgodovina je kot znanstvena metoda in pristop bila pri nas, pred izidom vaše Duhovne zgodovine Slovencev, v bistvu neznana ali vsaj neuporabljena, kakor tudi druge sorodne humanistično-znanstvene discipline: zgodovina idej, filozofska antropologija, etnosociologija, kulturna antropologija (ki pri nas sicer nastopa v izrazito kulturološki, radikalizirano neomarksistični inačici). Ali bi nam lahko povedali, zakaj je tako in kaj je pravzaprav duhovna zgodovina?

Knjiga, ki jo omenjate, nosi nasl...