Nisem si ga izmislil. Prej bi lahko rekel, da sem se stežka otresel njegove navzočnosti, kot da sem jo iskal, čeprav morda to zveni malce nesramno, a s tem hočem samo poudariti resničnost njegove pojave. Mladenič s koreninami na raznih koncih vzhodne Evrope, bleščeč študent naravoslovja v zgodnjih dvajsetih letih z že kar otipljivo akademsko kariero na obzorju in polno glavo radikalnih družbenih idej. V sijajni angleščini me je spraševal, ali res lahko iščemo začetke raperskih slamov v antičnih grških pesniških tekmovanjih, in izjemno pozorno visel na vsaki moji besedi: hitro in razumno jih je vpenjal v svoja nadaljnja izvajanja. Občudoval in prevajal je Franka O' Haro in preziral pesnike, »ki pišejo o drevesih«; o svojem pesnjenju je govoril kot o že davni izkušnji: »Pri meni je drugače kot pri drugih,« je rekel s posebnim poudarkom, »zdaj ne najdem več pravega nastavka za pisanje v sebi, a vem, da je tisto, kar sem napisal v mladosti, zelo dobro.« Sem ter tja je snel velike slušal...