Nad njim je bil tudi napis: »Ta je judovski kralj« (Lk 23,38).

Vsako kraljestvo (gr. basileía) zahteva kralja (gr. basileús), da bi nad njim vladal in ga upravljal. Že v stari zavezi so na glavo novega preroka ali kralja izlili oljčno olje ter ga mazilili, kar je simboliziralo dejanski prihod Svetega Duha, ki izvoljenega krepi in »pooblašča od zgoraj«. Tudi Božje kraljestvo ima svojega Kralja – Kristusa (gr. Xristós, heb. māšîah.), ki izhaja iz grškega glagola xríō in pomeni »maziliti, posvetiti z maziljenjem«. Zato je Kristus Maziljeni. Toda njegovo vladarstvo ni od tega sveta, kjer vladarji gospodujejo nad narodi in jim velikaši vladajo (Mt 20,25). Kraljevanje Sina je prav v usmiljenem služenju in darovanju (prim. Mr 10,45). Zato Kralja vseh kraljev, z absolutno sodno oblastjo nad vesoljstvom, zremo križanega, ki med psovkami in posmehom (Lk 23,36.39) odpušča ter odpira vrata kraljestva (v. 43). Tudi mi, oblečeni v Kristusa in z oljem Duha maziljeni za preroke, duhovnike...