Zgodba, ki jo je veliki pravljičar Hans Christian Andersen slišal v mladosti in jo kasneje zapisal, gre nekako takole:

Revna zakonca sta živela skromno, a jima ni nič manjkalo. Imela sta konja, s katerim je mož občasno pomagal kmetom in s tem kaj zaslužil. Konja bi se jima sicer bolj splačalo prodati, saj bi zanj dobila precej več denarja kot s skromnim plačilom sem in tja. Žena je moža zato poslala na trg, naj naredi, kar se mu bo zdelo prav. »Kar koli boš storil, bo prav,« mu reče, češ da nimata nič izgubiti.

Na poti mož konja zamenja za kravo (ki bi dajala mleko), nato kravo zamenja za ovco (dajala bi toplo volno), ovco za gosko (žena je pogosto rekla, kako lepo bi bilo, če bi imela gosko), gosko za kokoš (ker sama najde hrano), nazadnje pa še kokoš za žakelj gnilih jabolk (jabolka so veljala za znamenje blagostanja). V krčmi so ga možje zasmehovali in stavili lep kupček denarja, da ga bo žena zaradi takšne menjave pretepla in nagnala. Mož je bil prepričan, da b...