Sveta Elizabeta Ogrska je zavetnica Karitas in to ni prav nič nenavadno, ko pa že samo ob omembi njenega imena vsak pošten in pošteno lačen človek pomisli na salamo in kako lepo bi bilo, ko bi mu kdo pripravil en sendvič … z ogrsko! Jaz zase povem, da se sendviča ne branim ob nobeni uri. Pa nisem »uporabnik « uslug Karitas. Čeprav bi bilo prav, da bi bil. Reden uporabnik uslug Karitas! Kajti žalostno in pomanjkljivo napačno je, da ob besedi karitas, ki vendarle pomeni »ljubezen«, in to dejavno, čutečo ljubezen, običajno pomislimo na ljudi, ki so potrebni pomoči in ljubezni, le redko pa na ljudi, ki ljubijo in zato pomagajo!

Kot dober in pošten kristjan, bi seveda rad ljubil vse ljudi … tudi svoje bližnje. A ker bi to rad dobro in pošteno opravil – ne le na pol, ker polovičar pa nisem –, previdno in preudarno izbiram, koga bom ljubil … In tako ljubezen postane izbirčna in ljubezen do bližnjega le ena od izbir, ki so mi na voljo.

Ljubezen pa ne izbira! Ker ljubezen...