Ena izmed vročih filozofskih tem zadnjih let je t. i. transhumanizem, gibanje, ki si, povedano poenostavljeno, prizadeva za celovito (telesno, duševno, socialno) »izpopolnjevanje« človeka s pomočjo sodobne tehnologije. Ideja ima v svetu precej privržencev, zato pomeni stvaren izziv za etiko in religijo – izziv, ki so ga sprejeli tudi na ljubljanski Teološki fakulteti in ga postavili v središče tridnevne (Celje od 7. do 9. novembra) mednarodne znanstvene konference. Dotaknimo se na tem mestu le ene ugotovitve: če transhumanizem vidi človekovo izpolnitev v odpravi vseh omejitev, ga večina verstev, zlasti krščanstvo, vidi ravno v nasprotnem, v njihovem sprejemanju. Povedano z besedami predavatelja dr. Marija Osredkarja: največja človekova slabost bi bila njegova (tehnološka) izpopolnjenost, v kateri ne bi več potreboval drugega in bi tako izgubil temeljno člove­ško razsežno...