Za trenutek naj odloži delo … Ko pa ravno delo krepi človeka, zakaj bi se odrekali tej dobrini? Res poznamo tudi delomrzneže in od nekdaj je znano, da se znajo izogniti vsakemu naporu. Kar naprej so na bolniški. Ob neki priložnosti sem dejala zdravniku, ravno prav nabrskana od dolgotrajnega čakanja, da bi pol hodnika samih krepkih ljudi poslala delat, pa je odgovoril, da sem tako rekla jaz, on da tako samo misli …

Kako javno besedo slišim kdaj o brezposelnih in o denarnem nadomestilu. To mi prikliče v spomin slokega starejšega človeka, ki je očeta prosil »vsaj za eno krono«, tedaj denar najmanjše vrednosti. Dal mu je dve, meni pa potem razložil: Vidiš, takole pa je, kadar človek ne dobi dela, prosjačit mora. Odtlej sem se bala, da bi ata ostal brez zaposlitve. Sledila je vojna, za njo pa čas, ko je postalo vseeno, ali delaš dobro ali slabo, brez plačila ni ostal...