Ne mislim kaj oporekati vsebini pisma s tem naslovom (Družina št. 44, 2. november 2019), saj je ta molitev v številnih knjižicah lepo razložena, kateri od naših škofov pa bi jo tudi znal v isti gotovo znova prav lepo pojasniti.

Moram reči, da je molitev očenaša tudi meni zelo všeč. Pri maši je zame eden od najbolj vzvišenih trenutkov, ko vsi spoštljivo vstanemo in ga glasno molimo ali pojemo, gotovo tudi skupaj z Jezusom. To je trenutek, si včasih mislim, ko bi si lahko prijateljsko podali roke vsi monoteisti, judje, kristjani in muslimani, saj vsi slavimo enega in istega skupnega nebeškega Očeta, čeprav mogoče nekoliko različno gledamo nanj!

Privlači me celotna vsebina, celotno obnebje oziroma vesolje očenaša, saj so v njem res strnjeni vsi štirje evangeliji, kot beremo pri cerkvenih očetih.

Nič me ne moti beseda »posvečeno bodi tvoje ime«, saj jo razumem v smislu zapovedi »posvečuj Gospodov dan«, torej »okrasi in ovenčaj« ga z molitvijo, verskim branjem,...