S Cvetkom Zupančičem, predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, in Alešem Hvalcem, predsednikom odbora za zveri pri Zvezi društev rejcev drobnice, o slovenskem kmetijstvu

Naše kmetijstvo je po osamosvojitvi doživelo veliko sprememb. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije sta leta 1991 pšenica in pira rasli na 39.433 hektarjih, lani pa na 27.822 hektarjih. Leta 1991 so pri nas redili več kot 529.000 prašičev, lani le še malo več kot 259.000. Stopnja samooskrbe je bila lani pri mesu 81-odstotna, pri žitu 68-odstotna, pri krompirju 48-odstotna in pri zelenjavi 39-odstotna. Kakšne so torej v luči teh podatkov razmere v slovenskem kmetijstvu in kakšni so obeti za prihodnost?


Evropa si ne želi, da bi Slovenija pridelala več

Razlika med letoma 1991 in 2019 je velika tudi zato, ker je Slovenija vmes vstopila v Evrops...