»Kakor drobcena utež na tehtnici je pred teboj ves svet« (Mdr 11,22).

Če je beseda »tehtnica« (gr.: plastínks) poleg navedka v Knjigi modrosti uporabljena zgolj v 2 Mkb 9,8, se njena sopomenka »jarem, breme« (hebr.: môʼznayim; gr.: zugós) pojavi večkrat. Tehtnica je upodobljena kot jarem, ki ga je potrebno na konceh enakomerno obtežiti (tj. odkriti težo in vrednost stvari). To kliče k odgovornosti in pravičnosti (3 Mz 19,36). Bog, ki kot stvarnik pozna vse stvari do obisti, pravično umerja težo vsega stvarstva (Iz 40,12). Človek pa ni le omejen, temveč se izkaže tudi krivičnega, saj prilagaja merilne naprave sebi v prid (Am 8,5), kar pa pri Božji tehtnici nima ne prave teže niti pomena (Ps 62,10).

Podoba tehtnice ponazarja človekovo hrepenenje po modrosti, pravičnosti in smislu stvari (Sir 21,25). To hrepenenje najde svoj prvi odgovor v iskrenih, prijateljskih odnosih (Sir 6,15), dokončni odgovor pa daje Bog sam, ko rešuje, kar je izgubljeno (Lk 19,10).