Z živalskim svetom vrtov se ukvarjam že od ranega otroštva. Moja prva matematika je bilo štetje pik na pikapolonicah, ki se jih je na domačem vrtu dobesedno gne­tlo. Ničkolikokrat sem se zmotil pri preštevanju, čeprav sem si pri tem prizadevno pomagal tudi s prsti. Nekatere so imele dve piki, druge sedem. Mama je bila zatopljena v vrtnarska opravila, zato ni mogla vedno sodelovati pri reševanju moje zmešnjave pik. Danes vem, da sem takrat prešteval pike dveh vrst prikupnih rdečih hroščkov, dvopikčastih in sedempikčastih polonic, mami pa sem še danes hvaležen, ker me je učila, da so hroščki, tisti z dvema in tisti s sedmimi pikami, prijazna bitja, ki prinašajo srečo. Vedno znova ugotavljam, da je imela prav, matematika je bila pač drugotnega pomena. Hroščki so bili pomembnejši, ne glede na število pik.

Danes se iz dneva v dan vse bolj zatekam na vrt, kjer se ukva...