Odraščal sem v času, ko je bilo še nekaj čisto običajnega, če sem kot mulc domov prijokal, ker sem padel z drevesa, nekaj čisto vsakdanjega, da smo se pred blokom otroci igrali in nas je soseda okarala, ker smo bili preglasni …

Pri skavtih danes mladostnike učimo sprehodov skozi parke (se najdejo starši, ki nas kregajo, ker z njimi molimo na prostem, ko pa je vendar tako mrzlo). Pred blokom ni več ne joka ne smeha otrok. Treningi in šolske obveznosti vzamejo večino časa, za drugo pa poskrbi pametni telefon.

Kakor so se te okoliščine spremenile, se je spremenilo še marsikaj. Gotovo tudi pogled na duhovnost, vero in Cerkev. Zdravnik, učitelj in župnik niso več edina inteligenca v kraju. Dobro, zdravnika še potrebujemo, brez učitelja žal ne gre, kaj naj pa z župnikom? Tako se je župnik z župnijo vred pomaknil na periferijo, obrobje. Kar nekaj let smo v Cer...