Geslo, ki je na 99. obletnico koroškega plebiscita okoli Prešernovega spomenika v Ljubljani združilo nekaj tisoč Slovencev, bi lahko bilo začetek samoočiščevanja Slovenije. Neskončna vrsta kraj od osamosvojitve dalje, slabo vodenje države in njenega gospodarstva (zaradi tega ne živimo samo tretjino slabše, kot bi smeli in morali, ampak tudi v pomanjkanju denarja za zdravstvo, pokojnine, oskrbo starejših in še marsikaj) bodo prej ali slej Slovence prepričali, da naša prihodnost ni »Janša« ali »Nejanša«, kot sporoča že nekaj vlad, ampak ali bomo živeli tako, kot smo zastavili ob osamosvojitvi, ali pa bomo postali otok bede in ideološke okostenelosti. Vse države se sprašujejo, kaj in kako bo jutri, Slovenija pa, ali so komunisti – resnični narodnoosvobodilni boj v imenu neločljivosti svobode in demokracije ni bil nikoli sporen – ravnali prav ali narobe. Evropa in svet sta si glede vseh totalitarizmov na jasnem, pri nas pa vso energijo vnašamo v trajno čaščenje rdeče zvezde, srpa in kla...