Te dni me je nagovorila zgodba ameriškega duhovnika, ki se v avtomobilčku za golf (na katerega je pritrdil napis mobilna spoved) prevaža po bližnjem študentskem naselju in spoveduje. Čeprav se nekateri posmihajo takšni atrakciji, na spletu lahko zasledimo tudi pričevanja tistih, ki so že izkoristili mobilni zakrament in so navdušeni nad duhovnikom, ki si upa oznanjati zunaj cerkvenih zidov.

Zgolj eksotika iz Amerike? Ko se sama parkrat na leto odpravim v trgovski center, si večkrat predstavljam, kako krasno bi bilo, če bi bila med vsemi tistimi trgovinicami (nekje med kozmetiko in darili) tudi čisto majčkena sobica za spoved in duhovni pogovor. Ali celo kapela z živim Jezusom. Množica tu je precej podobna nekdanji izraelski – malce utrujena je in ožuljena ter že dokaj lačna. Morda je še dodatno zmedena z (upravičenimi ali neupravičenimi) predsodki proti Cerkvi in z zanesenim občutkom nikogar ne potrebujem, saj si med trgovskimi policami lahko kupi skoraj vse.

Ne mi...