V starosti veliko ljudi zboli za demenco, ko se čustvovanje in doživljanje zelo spremeni. Dojemanje življenja je drugačno, tudi sprejemanje odgovornosti, občutek krivde, odnos do ljudi. Stanje se v bolezni samo poslabšuje, tako da se svojci sprašujemo, kako je z duhovno oskrbo takega bolnika, še zlasti, če recimo spoved ni bila njegova vrednota. Kako je sploh mogoča duhovna oskrba, ko se mu življenje izteka? Barbara


Staranje prebivalstva je po eni strani znamenje uspešne skrbi za človeka v današnji družbi, po drugi pa pomeni tudi nove probleme za socialno-zdravstvene sisteme, za umestitev starostnikov in bolnikov v okolje, ki bo zanje najbolj primerno. Na splošno se o problematiki dementnih in duševno prizadetih oseb veliko govori in marsikaj tudi uspešno rešuje.

Gornje vprašanje pa je usmerjeno v duhovno oskrbo duševno prizadetih oseb z demenco in drugimi oblikami duševnih bolezni. Kristjani gledamo na človeka v luči naše poklicanosti....