V pradavnini si čebele domnevno niso gradile gnezd v duplih in podobnih zavetjih. Podnebne razmere so bile prijazne in mile, zato so satovje zgradile kar zunaj, kamor se je pač usedel roj. Pred napadalci so svoj zarod in medene zaloge srborito branile z želi, tako kot počno še danes. Kasneje, ko so se podnebne razmere spremenile in se približale takšnim, kakršne poznamo danes, so začele graditi satovje v duplih, skalnih votlinah in na podobnih mestih, ki so jih varovala predvsem pred mrazom in vetrom.

Danes, ko čebelarimo v panjih, s katerimi skušamo čebelarji kar najbolje poskrbeti za svoje varovanke, si čebeljega gnezda na prostem skorajda ne moremo predstavljati. Sploh v naših podnebnih razmerah, kjer vladajo razmeroma hude zime, nepredstavljive za preživetje čebel na prostem. Občasno pa se zgodi tudi kaj takšnega. Roj na drevesu, ki ga je dolgotrajno deževje...