Med stalnicami zgodovine krščanstva je pogosto izraženo prepričanje, da je konec sveta tik pred vrati. Čeprav so se zaradi vztrajanja pri omenjeni podmeni v očeh poznejših rodov osmešili celo nekateri najbistrejši umi iz zgodnjih krščanskih stoletij, ni njena privlačnost skozi stoletja skoraj nič upadla. Navsezadnje je verjetno nekaj resnice v mnenju, češ, če konca sveta tolikokrat ni bilo, čeprav so ga učene glave napovedovale, še ne pomeni, da se tokrat Bog ne bo čisto zares odločil za pritisk na rdeči gumb. Običajno je taka modrost pospremljena z opažanjem vsesplošne pokvarjenosti človeštva, kot je doslej kljub imenitnim predhodnikom ni kazala še nobena generacija.

Da je bila stvar resna že med zgodnjimi privrženci Jezusovega nauka, zgovorno priča ostrina, s katero Jezus v začetku Apostolskih del zavrne glede prihodnosti preveč radovedne učence. A njegova jasna beseda, češ, »ni vaša stvar, da bi vedeli za čase in trenutke, ki jih je Oče določil v svoji oblasti«, je skozi...