Smo družina s tremi hčerkami. Stare so od 11 do 17 let. Celotno srednješolsko obdobje prve hčerke je bilo precej naporno. Naredila si je več pirsingov, veliko stisk je imela tudi glede prehranjevanja. Sedaj pa je v hujšanje padla najina drugorojenka (8. razred). Že po naravi je drobna, ukvarja se s športom. Vedno bolj je suha in veliko trenira. Z ženo naju vedno bolj skrbi, vendar o prehrani z nama noče govoriti. Kadar načneva pogovor o tem, kar opažava, se zapre v sobo in naju ne spusti blizu.

Dragi starši! Hvala za tako iskreno pismo. To, da ste si priznali, da je življenje preveč naporno in boleče, če stisko tiščite v sebi, vas bo že do določene mere pomirilo. Pogosto se zgodi, da ob taki situaciji pozornost nehote preusmerimo samo na prehranjevanje, pregovarjanje, vzdušje v družini pa je zato le še bolj tesnobno ali celo zamorjeno. Najstniki se tako le še bolj umikajo, zapirajo vase, saj jim je tako vzdušje neprijetno....