Marija kot oseba me zelo nagovarja. Nikoli ni vsiljiva. Kar nekaj časa sem se jezila, ker sem imela občutek, da moram moliti rožni venec, pa tega nisem zmogla redno. In na neki točki sem se odločila, da tega ne bom počela na silo. Rekla sem si, pustila si bom svobodo, briga me, kaj drugi govorijo ali propagirajo. Izhajala bom iz sebe in svojih potreb.

Če potrebujem pogovor z očetom, bom molila k Očetu. Če potrebujem bratski odnos, se bom obrnila na Jezusa. Če bom potrebovala vodstvo skozi dan ali skozi preizkušnjo, bom prosila Svetega Duha. Če bom potrebovala resno žensko debato ali moder ženski nasvet, si bom privoščila pogovor z Marijo. Tako je postala moja molitev manj prisilna, bolj pristna, rodovitna in osebna. In v tej pristnosti sem začela spoznavati tudi Marijino veličino – njeno ženskost, milino, usmiljenje, naravnanost.

Verjamem, da je bila ko...