Pričevanje zakoncev, ki sta se tako oddaljila drug od drugega, da sta bila že na robu ločitve, a ju je moč molitve znova povezala

»V zakonu živiva že 22 let. Kmalu po poroki so se nama v nekaj letih rodili štirje otroci. To je za sabo potegnilo čisto novo življenje, na katero nisva bila pripravljena. Delo v službi, doma in majhni otroci so naju povsem okupirali. Ujela sva se v zanko družin z veliko otroki. Mož je v službo hodil ponoči, jaz dopoldan. Tako se nisva veliko videla. Vzgoja otrok je bila večinoma na meni. Pogovori med nama so izginili, najin odnos se je ohladil do take mere, da sva kot 'cimra' živela vsak svoje življenje. Otroci pa so odraščali. In ko so starejši vstopali v najstniško dobo, so naju začeli provocirati. Kmalu sem spoznala, da jih ne morem več sama vzgajati. To sem povedala možu. Ni bil vesel, da bi morala skupaj kaj narediti, vendar za otroke, no ja ... Po prijateljevem nasvetu sva šla na terapijo. Terapevt nama je povedal, da z najinimi otroki ni...