Leto za letom se predstavniki različnih krščanskih cerkva srečujejo med seboj in molijo za edinost. Kaj pa edinost med pripadniki iste Cerkve, na primer med katoličani? Zakaj potrebujemo znotrajcerkveni »ekumenizem«? Ker v svetu, za katerega se zdi, da ga vleče vedno bolj narazen, da so čedalje močnejše silnice delitev in razhajanj, lahko opravimo povezovalno vlogo le, če sami, med seboj, živimo v spoštovanju in razumevanju. Ne moremo drugih učiti dialoga, če ga ne živimo med seboj. Ker bomo o stvareh vedno imeli različne poglede. V tem seveda ni nobene težave, ampak prednost, bogastvo, če le vsi iščemo resnico in skupno dobro ter se znamo pogovarjati. In če drugega ne presojamo v prvi vrsti po njegovih stališčih, ampak v njem vidimo človeka, brata, sestro. Ker naši notranji spori, želja po moči, nadvladi … oznanjevanju jemljejo verodostojnost. Ker je lepota medsebojnih odnosov tista, ki ljudi privlači. Novi kristjani, novi katoličani, novi župljani, če hočete, se nam bodo pridružil...