Sloviti argentinski književnik Jorge Luis Borges je leta 1939 objavil kratko zgodbo z naslovom »Pierre Menard, avtor Don Kihota«. V njej govori o izmišljenem francoskem pisatelju in učenjaku iz 20. stoletja, ki se je pri svojem delu tako poglobil v študij Cervantesovega romana Don Kihot, da mu ga je uspelo znova ustvariti v obliki, ki je do pičice enaka izvirniku. Vendar je Menardov roman o vitezu žalostnega obraza iz Manče močnejši in aluzivno bogatejši, če ga le beremo v luči tistega, kar se je na svetu zgodilo po izidu »izvirnika«, pravi Borges. Ob tem se bralec najbrž stežka obrani vtisa fine, a globoke (in zelo izvirne) ironije. Toda ta v obliki fiktivne literarne kritike napisana zgodba je bila za Borgesa in postmodernistični čas emblematična: na radikalen način je odpirala eno tedaj glavnih literarnih tem: nemožnost napisati izvirno besedilo.

Rimsko komedijo iz republikanske dobe so nekateri sodobni literarni zgodovinarji prištevali h grški književnosti, saj s...