Notranji profil krščanske religije je v veri, da Bog resnično obstaja, in v upanju na večno življenje pri Bogu. Toda dokler na tem svetu ta vera živi, opravlja različne socialne in psihološke funkcije. To je ena značilnih misli Roberta Spaemanna, največjega nemškega katoliškega filozofa tega časa. Umrl je 11. decembra lani, star 91 let.

Duhovnikov sin

Rodil se je v Berlinu, njegovi starši so bili del leve boemsko-liberalne scene, oče umetnostni zgodovinar, mati plesalka izraznega plesa. Ko je zbolela za tuberkulozo, je družina prestopila v katoliško vero, se umaknila iz divjega utripa velemesta ter se preselila v Münster. Ko je mati l. 1936 umrla, se je oče l. 1942 dal posvetiti v duhovnika – »tako je Robert najbolj ekscentričen primer sina, čigar oče je bil duhovnik«, je ob Spaemannovi smrti med drugim poročal znani liberalni nemški Die Zeit.

Katoliški tednik SonntagsZeitung ga je prištel med vodilne konservativne filozofe v nemš...