Običaji prednikov – od zibelke do groba

V preteklih stoletjih so ženske pogosto »šle v Rim«, kmalu zatem pa so domači spoznali njenega novorojenčka. Ženske so namreč nosečnost skrivale in so o porodu govorile prikrito, vendar ne le zaradi moralnih zadržkov, povezanih s spolnostjo, ampak tudi, da zlobni duhovi ne bi škodovali nerojenemu otroku. Varovale so se nevarnih predmetov in hudobnih ljudi, ki bi z zlobno mislijo ali besedo škodovali otroku pred rojstvom. Verjeli so, da se nosečničine misli, želje in dejanja prenašajo na otroka ter določajo njegove telesne lastnosti in srečo v življenju. Moralno zgledno je moral živeti tudi oče, da se njegove slabe lastnosti ne bi prenesle na otroka. Ob začetku poroda so domači postavili na mizo kruh in vino, da bi se rojenice in sojenice okrepčale in novorojencu dosodile srečo v življenju, saj prerokb rojenic ni bilo mogoč...