»Kakšen je Bog? Kakšen je videti? Kdo je Jezus zame?« Taka in podobna vprašanja si zastavljajo mladi še pred koncem osnovne šole. Lahko nas zmedejo ali se znajdemo v skušnjavi, da moramo dati jasen odgovor. Ali pa so izziv, da sem kot oče/mama, boter, duhovnik ali katehet najprej priča. »Moj ego se mora umakniti, da naredim prostor Njemu,« jasno izpostavi p. Primož Jakop, ki si že nekaj let prizadeva z mladimi odkrivati pot do resnične svobode, ki jo najdemo v Jezusu. Biti priča tudi takrat, ko gre drugače, kot bi si želel, pa ni samoumevno, morda je tudi projekt nemogoče, dokler se ne naslonim na Gospoda in mu dam prostor v svoji nepopolnosti in nemoči. Odpuščanje, notranji mir in svoboda niso le izvir notranjega veselja, so tudi najlepši dar za vse, ki jih srečujem.

Pred tremi leti me je Katarina prosila, ali bi bila njena birmanska botra. Presenetila me je, zato sem jo prosila, če mi da en teden za premislek. Preživljala sem težje obdobje, ko je v ospredje stopala moja v...