»Poslušajte vendar vi, ki teptate ubožca« (Am 8,4)

Posamostaljeni pridevniki »ubožni, stiskani, potrebni« (’ebyôn) opisujejo človeka, ki je reven, je ostal brez vsega oz. je v pomanjkanju pri več človeških potrebah. Izrazov, ki zaznamujejo bedno družbeno stanje posameznika, je sicer več (npr. rāš: »reven« v Ps 34,11 ali dal: »nepomemben« v 1 Mz 41,19), vendar izraz »potreben« ’ebyôn, ki največkrat nastopa v stopnjevalnem paralelizmu z »revnim« (’anî), poudari tudi duhovno stran revščine.

Gospod, ki skrbi za uboge ter revne (Ps 9,18), polaga to tudi v zavezo (2 Mz 23,6) kot pogoj za blagoslov (5 Mz 15,4-8). Stiska posameznika odstira pomanjkanje družbene pravičnosti in naravnih obdelovalnih površin ter veselja ob medsebojnem obdarovanju.

Preroki kritizirajo izkoriščanje in nepravičnost kot vzroka za bedno stanje revnih in ubogih (Iz 32,7). Ko se revni in ubogi obrneta v molitvi k Bogu (Ps 40,18; 70,6), razkrijeta ne le materialno revščino, temveč svojo poni...