Pripadniki narodov in držav imamo navado, da radi »nacionaliziramo« svoje velike rojake. Tako se v teh dneh mnogi radi identificirajo z narodno in državljansko pripadnostjo Pedra Opeke in njegovim v vseh pogledih presežnim delom na Madagaskarju, ki mu je dal ob obisku javno priznanje tudi papež Frančišek. Mirno lahko zapišemo, da bo trajno v zgodovini človeštva ostal zapisan kot eden največjih Slovencev.

Pedro Opeka je za mnoge Slovence tudi sprožílo za vprašanje, koliko in kakšne rojake bi imeli, če ne bi bilo povojnih pobojev. Dejstvo je, da se po načrtih komunistov ne bi smel nikoli roditi. Njegov oče je namreč eden izmed dveh nesrečnikov, ki sta se rešila pred anonimnim grobom v hrastniškem rudniku. Pedro Opeka je zato tudi ena najbolj pekočih bolečin tistih, ki so odgovorni za največjo morijo Slovencev v zgodovini. To se je izrazilo tudi ob nedavnem poizkusu prenosa papeževega obiska na Madagaskarju, ki so ga hoteli Kučanovi sledilci v skladu z njegovim odnosom do vere...